Tina Jereb, univ. dipl. komunik., specializantka integrativne psihoterapije

S čuječnostjo do večje prisotnosti

Predviden čas branja: 4 min

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste po stresnem dnevu v službi odšli na sprehod, da se sprostite in naužijete narave, ko ste se vrnili domov, pa ste ugotovili, da komaj veste, kje ste hodili in kaj vas je obkrožalo – saj vas je posrkalo v premlevanje o konfliktu s sodelavcem, ki ste ga tisti dan doživeli v službi?

Ja, vsem nam se to dogaja. Naš um je po naravi nagnjen k tavanju v preteklost in prihodnost, zaradi česar precej časa v dnevu nismo prisotni v sedanjem trenutku. Raziskovalci s harvardske univerze so ugotovili, da naša pozornost kar 47 % budnega časa ni usmerjena na to, kar tisti trenutek počnemo, ampak medtem razmišljamo o drugih stvareh.

Zaradi izgubljenosti v svojih mislih tako v vsakdanjem življenju lahko zgrešimo veliko trenutkov, ki bi nas sicer sprostili, čustveno nahranili ali povezali z drugimi. Ker razmišljamo o drugih stvareh, na sprehodu ne zaznamo prijetnega vonja cvetočega grma, ob čakanju na zeleno luč na semaforju ne opazimo lepega sončnega zahoda, ob pogovoru z bližnjo osebo pa preslišimo veliko pomembnih stvari, ki nam jih pove, in s tem zmanjšujemo občutek povezanosti v odnosu.

Pravzaprav, kot ugotavlja zgoraj omenjena raziskava, premlevanje o preteklosti in prihodnosti samo po sebi znižuje naš občutek sreče. Raziskovalci so namreč ugotovili, da so sodelujoči v raziskavi doživljali precej višji nivo sreče takrat, ko so bili prisotni pri tem, kar so počeli – ne glede na to, kaj so počeli!

Kako pa lahko postanemo bolj prisotni?

Glede na to, da premlevanje znižuje naš občutek zadovoljstva v življenju, ste se sedaj morda vprašali, ali v vsakdanjem življenju lahko postanemo bolj prisotni? Lahko – do več trenutkov, preživetih v »tukaj in sedaj«, lahko pridemo s prakso čuječnosti. Kaj pa je čuječnost?

Čuječnost lahko opredelimo kot našo sposobnost za to, da se na odprt, sprejemajoč in neobsojajoč način zavedamo tega, kar doživljamo v sedanjem trenutku. Na čuječen način se torej lahko zavedamo svojih trenutnih telesnih občutij, čustev, misli, impulzov … ali pa tega, kar s svojimi čutili zaznavamo okoli sebe (kar vidimo, slišimo, tipamo, vonjamo ali okušamo).

Ko smo čuječni, dovolimo, da je naše doživljanje tako, kot je. Česar se zavedamo, ne poskušamo spremeniti, niti od tega pobegniti. Svojih čustev, občutkov in misli se zavedamo na nereaktiven, radoveden in prijazen način. Ko smo čuječni, svojemu doživljanju znotraj sebe ustvarimo prijazen in sočuten prostor.

Sposobnost za čuječno zavedanje sicer ni nekaj, kar bi morali šele pridobiti, ampak se že zdaj nahaja v vsakem izmed nas. Drži pa, da nam je ta sposobnost v posameznih trenutkih iz različnih razlogov različno dostopna. Mnogi od teh razlogov zopet spadajo k naši naravi. Tako večkrat nismo čuječni, ker je naš um po naravi nagnjen k tavanju v preteklost in prihodnost. Poleg tega je za vse nas naravno, da bežimo od neprijetnih čustev in občutkov, živčni sistem vseh nas pa deluje tako, da nas ob zaznani grožnji poskuša zaščititi z reakcijo »boj ali beg« oz. »zamrznitev«, ob čemer lahko izgubimo zmožnost za čuječno zavedanje. Nenazadnje smo tudi vsi po naravi nagnjeni k temu, da občasno postanemo kritični in obsojajoči – ter s tem nečuječni.

Vse te naravne nagnjenosti nas lahko oddaljijo od tega, da bi bili v posameznem trenutku zares prisotni oziroma čuječni. Vendar pa lahko svojo sposobnost za čuječnost z redno vadbo le-te zelo okrepimo, tako da nam v našem vsakdanu sčasoma postane veliko bolj dostopna.

Katere koristi nam vadba čuječnost še prinese?

Poleg tega, da sčasoma postanemo bolj prisotni v sedanjem trenutku (zaradi česar nas npr. sprehod v naravi po stresnem dnevu v službi bolj verjetno sprosti), mnoge raziskave kažejo na to, da z vadbo čuječnosti okrepimo svojo sposobnost za obvladovanje stresa, zmanjšamo občutke tesnobnosti in depresivnosti, do sebe in do drugih postanemo bolj prijazni in sočutni ter okrepimo svojo sposobnost za empatijo (kar na sploh izboljša naše medosebne odnose), okrepimo zmožnost za koncentracijo in na sploh povečamo občutek dobrega počutja v življenju.

Na kakšen način čuječnost lahko razvijamo?

Čuječnost lahko na neformalen način krepimo tako, da jo zavestno vnašamo v svoje vsakdanje življenje. To lahko počnemo tako, da enostavno postanemo čuječni pri tem, kar tisti trenutek počnemo. Če smo na primer na sprehodu, prek vseh čutil ostajamo v stiku z naravo, ki nas obkroža.

Čuječni pa med dnevom lahko postanemo tudi tako, da se ustavimo in postanemo pozorni na to, kat se tisti trenutek dogaja znotraj nas. Za lažjo predstavo vas vabim k izvedbi kratke čuječnostne vaje:  

1. Svojo pozornost usmerite na dele telesa, ki jih trenutno podpira stol, na katerem sedite. Radovedno poglejte, kakšne občutke zaznate v teh delih telesa? Morda pritisk, toploto ali kakšne druge občutke?
2. Sedaj pa pozornost razširite na svoje celo telo. Kako se ta trenutek počutite v svojem telesu? Se mogoče počutite sproščene, napete, energične, utrujene, žejne, lačne ali kako drugače? Svojega trenutnega počutja se zavedajte z odprtostjo in radovednostjo, brez da bi ga hoteli kakorkoli spremeniti.
3. Poglejte, ali lahko na kakšen način podprete svoje trenutno počutje? Če v telesu čutite napetost, morda lahko naredite en globlji vdih in počasen izdih in z izdihom nežno sprostite svoje telo. Če ste žejni, lahko (ko bo to za vas možno) zavestno naredite nekaj požirkov vode. Če čutite utrujenost, pa vam okoliščine trenutno še ne dopuščajo, da bi šli spat (ker morate pred tem nujno še postoriti nekaj stvari), se sočutno zavedajte teh občutkov v svojem telesu, ki jih v mislih lahko tudi poimenujete (na primer: »Čutim utrujenost.«). S čuječnim zavedanjem svojega trenutnega počutja boste iz njega manj verjetno avtomatsko reagirali (na primer tako, da boste zaradi utrujenosti postali nestrpni do partnerja ali otrok). Ko bo to za vas možno, pa ljubeče poskrbite za potrebe, ki vam jih trenutno sporoča vaše telo.
4. Vrnite se k temu, kar ste počeli pred to vajo.

Čuječnost pa lahko razvijamo tudi na t. i. formalen način, z izvajanjem različnih čuječnostnih meditacij. Za izvedbo meditacij potrebujemo nekaj več časa, ki si ga enkrat ali večkrat v dnevu vzamemo posebej za meditiranje. Ker meditiranje našo zmožnost za čuječnost še okrepi, je dragoceno, če ga vpeljemo v svoj vsakdan. Kratke 5-minutne meditacije lahko najdete tukaj.

https://news.harvard.edu/gazette/story/2010/11/wandering-mind-not-a-happy-mind/