Polona Jančar, univ. dipl. psih., integrativna psihoterapevtka v edukaciji

Odločitve, odločitve…

Kako se odločiti prav.

Predviden čas branja: 3 min

Pogosto smo v življenju postavljeni pred odločitve. Nekatere so vsakodnevne – kaj obleči, jesti, ali otrokom dovoliti še eno risanko… Včasih je na koncu dneva še teh preveč. Nekatere odločitve pa v nas sedijo tedne, mesece ali celo leta. Težje kot so, bolj jih odrivamo na stran in dalj časa potrebujemo, da se odločimo. Pogosto nas v to prisili situacija, ki od nas zahteva, da končno sprejmemo odločitev.

Zakaj so nekatere odločitve težke, nekatere pa ne?

Pri odločitvah gre v bistvu za notranji konflikt med nasprotujočimi si potrebami ali vrednotami. Včasih je to izključevanje zgolj navidezno. Samo zdi se nam, da bomo s tem, ko izberemo eno možnost, izgubili drugo. Recimo, da bomo s tem, ko se odločimo, da bomo jedli zdravo, izgubili užitek ob dobri hrani. To dvoje – zdravo prehranjevanje in dobra hrana – se v resnici ne izključuje. Je pa za nas subjektivno odločitev zelo težka. Odločitev je težka tudi takrat, kadar sta v konfliktu dve (ali več) potrebi ali vrednoti, ki sta nam zelo pomembni. Na primer, ali dati odpoved ali ne, oziroma ali zamenjati službo in s čim jo zamenjati (članek o tem, kaj vpliva na zadovoljstvo pri delu, lahko najdete tukaj). Pri tem sta si v nasprotju vsaj dve potrebi – potreba po varnosti in potreba po samoaktualizaciji (če gre za službo, v kateri stagniramo) ali potreba po spoštovanju/sprejemanju (če je težava v medosebnih odnosih). Ko se odločamo, moramo v bistvu spoznati, kaj nam je bolj pomembno in česa nismo pripravljeni žrtvovati.

Za odločitve je potreben pogum… in prosti čas

Če se želimo odločiti prav, se moramo poglobiti vase in odstraniti vrvež vsakdanjika, v katerem tako hitro delujemo kot robot brez, da bi sploh razmišljali, zakaj nekaj počnemo. Zakaj se po napornem delovniku vržemo na kavč pred televizijo? Da bi se spočili ali, da bi pobegnili v nek drug svet? Zakaj vozimo otroke na nešteto izvenšolskih aktivnosti? Da bi jim nudili vsestranski razvoj, da ne bi bili slabši od svojih sošolcev, da jim ne bi bilo dolgčas, zato, ker to vsi počnejo, da se ne bi bilo treba ukvarjati z njimi, da gremo lahko na popoldansko kavo, medtem ko jih čakamo… Zakaj? Ko smo pred odločitvami, moramo najprej pogledati, zakaj v resnici počnemo stvari, ki jih počnemo zdaj. In biti kruto iskreni do sebe. Da te odgovore najdemo, pa potrebujemo mir. Lahko ga najdemo v meditaciji, lahko v sprehodu, ob sedenju v gozdu ali na samotni obali ali v pogovoru z nekom, ki nas predvsem posluša. Takrat se odločitev precej hitro razkrije. Od našega poguma pa je odvisno, ali jo bomo dejansko izpeljali.

Pogum ni odsotnost strahu – je zavedanje, da kljub strahu zmoremo

Strah se pojavi, ko je pred nami nekaj neznanega. Namen strahu je, da nas obvaruje pred nevarnostjo in vsaka neznana pot je potencialno nevarna. Zato je najlažje ostati na znani poti. Pa čeprav čutimo, da je napačna. Ko se znajdemo pred odločitvijo, si lahko pomagamo z vprašanji: »Kaj bi storil, če me ne bi bilo strah? Če nobena od možnosti ne bi imela negativnih posledic, za katero bi se odločil? Če bi bil pred to odločitvijo moj prijatelj, kaj bi mu svetoval? Česa me je strah? Ali lahko ta strah pomirim kako drugače kot z izbiro možnosti, v katero me strah vodi?«

Če ste bolj intuitivne narave, si lahko pomagate z vizualizacijo in si sebe predstavljate na eni in drugi poti. Kakšno življenje bi živeli? S kakšnimi ljudmi bi bili obkroženi? Kako bi se počutili? Morda se pri taki vizualizaciji ena možnost začuti boljša od druge. V tem primeru ji sledite in ne pustite strahu, da vas potegne stran od poti, ki jo čutite.

Če pa ste bolj analitični, pa lahko analizirate svoje možnosti glede na: