Ko ljudje govorijo o samospoštovanju, pogosto slišimo stavke kot so:
»On ima nizko samospoštovanje.«
»Morala bi imeti več spoštovanja do sebe.«
A kaj to sploh pomeni?
Samospoštovanje je nekaj veliko bolj živega in spreminjajočega se, kot si po navadi mislimo. Ni stvar, ki jo imaš ali pa nimaš – kot avto ali pametni telefon. Je proces, nekaj, kar se razvija, raste, včasih razpade… in se lahko znova sestavi.
Samospoštovanje se gradi v odnosih
Ko smo kot otroci doživljali, da smo sprejeti, da nas nekdo vidi in sliši, takrat smo začeli postavljati temelje za samospoštovanje.
A če tega ni bilo – ali pa če so prišli kasnejši udarci, kot so zavrnitve, ponižanja, zlorabe, izgube – se je ta temelj lahko stresel ali celo porušil.
Samospoštovanja ne moremo razviti sami, v glavi, z močjo volje. Potrebujemo druge ljudi – varne odnose, terapevtski prostor, izkušnje, v katerih začutimo:
»Tudi jaz sem vreden spoštovanja. Tudi moje izkušnje štejejo. Tudi moje telo je v redu takšno, kot je.«
Telo je pomemben del samospoštovanja
Pogosto pozabimo, da samospoštovanje ni le misel (“sem v redu”), ampak tudi občutek v telesu – drža, dih, tonus mišic, občutek prizemljenosti.
Če si dolga leta poslušal, da nisi dovolj dober, da si preveč občutljiv, premalo uspešen, potem to ni ostalo samo v tvoji glavi. To se zapiše v telo – v ramena, ki se povesijo, v dih, ki postane plitek, v želodec, ki se stiska od sramu.
A dobra novica je, da se tudi telo lahko uči na novo. Lahko izkusi sproščenost, zaupanje, nežnost. In s tem pride tudi nova oblika samospoštovanja – tista, ki ni samo v mislih, ampak v vsej tvoji biti.
Tudi če si ga izgubil, ga lahko znova najdeš
Samospoštovanje ni dokončno izgubljeno, četudi se ti tako zdi. Tudi če si ga nekje po poti izgubil – zaradi bolezni, izgorelosti, nasilja, napak – to še ne pomeni, da ga ne moreš spet zgraditi.
To je proces. Po korakih.
Z odnosi.
Z gibanjem.
Z iskrenim pogovorom.
Z nežnostjo do sebe.
Na ponos.si smo ta proces želeli narediti dostopnejši. Zato smo pripravili medicinske hipnoze, ki te korak za korakom vodijo k več notranje vrednosti, več miru, več spoštovanja do sebe. Ne gre za instant rešitev. Gre za tiho, a globoko spremembo, ki se začne tam, kjer te svet prej ni zares videl: v tvoji notranjosti.
Za konec
Samospoštovanje ni znak moči.
Je znak zdravja.
Je tisto mehko, tiho prepričanje, da tudi ti smeš obstajati – tak kot si.
In če se je ta občutek izgubil, ni s tabo nič narobe.
Morda je čas, da ga začneš znova graditi. Po svoje. V svojem tempu. S pravo podporo.
