Kaj pa, če vam rečem, da stres potrebujemo vsi?
Verjetno si mislite: »Pa kaj je zdaj to?! Toliko poslušamo o vojni proti stresu, o pomenu meditacije, sproščanja, čuječnosti in dihanja – zdaj pa naj bi stres potrebovali?!«
Sliši se protislovno, a drži. Stres je v resnici zelo podoben holesterolu.
Kako prepoznamo pozitiven stres in negativen stres?
Navadili smo se, da ob besedi »holesterol« takoj pomislimo na nekaj slabega. Vendar vemo, da naše telo za delovanje nujno potrebuje tudi tisti »dober« holesterol. Enako velja za stres. Brez njegove dobre različice preprosto ne bi bili živi.
Stres sam po sebi ni ne dober ne slab – je le odziv našega telesa, čustev in misli na dogodek, ki nas je vrgel iz ravnovesja. Ključna je naša interpretacija dogodka:
- Negativen stres (distres): Pojavi se, ko dogodek dojemamo kot grožnjo, ki ji nismo kos. Nevarnost se zdi večja od naših zmogljivosti, zato se počutimo obupano, nemočno in stisnjeno v kot.
- Pozitiven stres (eustres): Pojavi se, ko dogodek dojemamo kot izziv ali problem, ki ga zmoremo premagati. Takrat se počutimo polne življenja, stimulirane in odločne.
Zakaj stres sploh potrebujemo?
Njegov prvotni namen je povsem preprost: preživetje. Stresni odziv nam pomaga preživeti že od nekdaj. Ko zaznamo nevarnost, naše telo odreagira bliskovito:
- Povečana budnost: Postanemo izjemno občutljivi na zunanje dražljaje.
- Upočasnitev prebave: Energija se preusmeri tja, kjer jo najbolj potrebujemo.
- Napetost mišic: Telo se pripravi na beg ali boj.
Ta odziv je neprecenljiv, kadar moramo hitro reagirati, dokončati nujno poročilo ali nastopiti pred občinstvom – vendar le, dokler situacijo dojemamo kot nekaj, kar bomo zmogli (boj).
Ko se »izključijo« razumni možgani
Če situacijo dojemamo kot nepremagljivo, se naš frontalni korteks (čelni del možganov, ki skrbi za razmišljanje) »izključi«. Nadzor prevzame amygdala v t. i. plazilskih možganih. Takrat ne moremo več trezno razmišljati, lahko pa zelo hitro tečemo. To je odlično, če bežite pred roparjem, a precej manj uporabno, če stojite pred množico ljudi in bi morali nekaj povedati.
Stresni odziv je torej lahko naš prijatelj, ki nas aktivira in prebuja – če le ne zamenjamo javnega nastopa z neposredno življenjsko nevarnostjo.
Praktična vaja: Prevzemite nadzor nad svojimi stresorji
Da bi stres bolje upravljali, si vzemite trenutek za to preprosto vajo. Pomislite na svoje življenje – kaj vse vas spravlja v stres?
- Naredite seznam: List papirja razdelite na dva stolpca.
- Prvi stolpec (Nadzorovani stresorji): Napišite stvari, ki jih lahko nadzorujete (npr. prosite za podaljšanje roka, boljša organizacija časa, učenje reči »ne«). Zapišite ideje, kako boste te stvari v prihodnje obvladovali.
- Drugi stolpec (Nenadzorovani stresorji): Napišite stvari, ki niso pod vašo kontrolo (vreme, obnašanje drugih, svetovne novice). Razmislite, kako lahko spremenite svoj odziv nanje (meditacija, pogovor, zavestno spuščanje misli).
- Osredotočite se: List prepognite tako, da vidite le prvi stolpec. Če vnesete v življenje samo eno od teh sprememb, bodo ostale sledile.
Bodite živi. Vaš PONOS.
