Zdi se nemogoče. Pa ni.
Funkcija stresa je sicer prilagoditvena. Stresni hormoni, kot sta adrenalin in kortizol, povečajo našo budnost, hitrost reakcij in moč. Vse to z namenom, da preživimo, se obranimo pred nevarnostjo in hitro odreagiramo.
V čem je torej težava?
Težava je v tem, da smo skozi zgodovino tako zelo uspešno premagovali kratkotrajne stresorje, kot je lov plena ali beg pred nevarnostjo. V sodobnem svetu pa je stresorjev več in pogosto so dolgotrajni (npr. finančne skrbi, dolg delovnik, vsakodnevne obveznosti v šoli ali službi, skrbi, ali pravilno vzgajamo svoje otroke, ali se pravilno prehranjujemo, kdo bo otroke peljal na izvenšolske dejavnosti, kako si po napornem dnevu vzeti še čas zase ali za partnerja ali kar oboje itd.).
Tem objektivnim stresorjem se pridružijo še naše misli – podoživljanje preteklih stresnih dogodkov in razmišljanje o njih ter skrbi o prihodnosti in pričakovanja stresnih dogodkov, ki se še sploh niso zgodili. Na tak dolgotrajni stres pa naše telo ni prilagojeno. Evolucija je prepočasna, da bi sledila hitrim spremembam našega življenjskega sloga.
Splošni prilagoditveni sindrom
Hans Selye je že leta 1976 opisal, kako poteka stresni odziv. Razložil je, da se po začetnem šoku sprostijo energetske zaloge, ki nas spravijo v fazo odpora. V tej fazi se s povečano zmogljivostjo spopadamo s stresorjem (stresorji). Tu ne potrebujemo veliko spanja in tudi občutek lakote ter občutljivost za bolečino sta zmanjšana.
Že po 6-8 tednih pa se začnejo pojavljati prvi znaki izčrpanosti. Najprej duševni, kot so razdražljivost, slabša kontrola čustev, slabša spomin in koncentracija, izguba veselja – te ponavadi še uspešno ignoriramo. Kmalu pa se jim pridružijo telesni znaki – težave s spanjem in/ali prebavo, kronična utrujenost, krči in bolečine v mišicah, pogoste infekcije, glavoboli… Tudi tukaj smo ponavadi še precej gluhi – za glavobol pač vzamemo nekaj proti bolečinam, za krče v mišicah pijemo magnezij, proti utrujenosti živimo od kofeina, za lažje spanje vzamemo nekaj za to. In tako izčrpamo svoj organizem do te mere, da se občasne težavice spremenijo v kronično bolezen – psihosomatsko motnjo.
Zdravnik je rekel, da je psihosomatsko…
Psihosomatske motnje so telesne bolezni, ki nastanejo zaradi duševnih vzrokov. Mednje spadajo (vse navedene bolezni imajo lahko tudi organske/zunanje vzroke. Če ti niso odkriti, se smatrajo kot psihosomatske):
- Bolezni srca in ožilja (povišan krvni tlak, povišane vrednosti holesterola kljub zdravi prehrani, zožane žilne stene, aritmija…)
- Avtoimuna obolenja (sladkorna bolezen tipa 1, luskavica, revmatiodni artitis, dermatitis…)
- Rak
- Astma
- Alergije
- Kronični glavoboli, migrene
- Razjeda na želodcu, dvanajstniku…
Torej, zdaj je verjetno bolj jasno, zakaj nas stres lahko tudi ubije. Zato je pomembno, da krajšamo delovanje stresorjev, da telesu omogočamo premor in počitek, da se regenerira in, da stresni hormoni upadejo. Tako bomo dolgotrajni stres spremenili v več kratkotrajnih nihanj, kar pa bo na dolgi rok veliko manj škodilo našemu zdravju.
Nekaj nasvetov, kako lahko to naredite
Določite si čas sredi dneva (lahko v službi, na poti iz nje ali, ko pridete domov), ko si boste vzeli vsaj 5 minut za premor. V tem času lahko naredite nekaj razteznih vaj, kratko meditacijo (nekaj jih najdete tudi na naši spletni strani) ali vajo iz čuječnosti (ste pozorni na to, kar trenutno zaznavate link). Še bolje bo, če bo takšnih premorov v dnevu več.
- Omejite (ali povsem nehajte uporabljati) čas na socialnih omrežjih in ostalih aplikacijah, ki jih uporabljate “za zabavo”. Stresni hormoni bodo znatno upadli in boljše boste spali (1, 2, 3).
- Ko jeste, ne delajte ničesar drugega. Vzemite si čas za okušanje in čutenje hrane ter za druženje z vašimi bližnjimi.
- Omejite poslušanje novic na radiu. Sestavite si svojo kompilacijo najljubših pesmi in jih poslušajte (ali še bolje – pojte zraven) na poti v/iz službe.
- Vsaj 3-krat na teden pojdite na vsaj 30-minutni sprehod (zagotovo imate čas, ne odnehajte že na začetku!) v naravi (brez slušalk!) in poslušajte ptice ter se zazrite v krošnje dreves.
- Včlanite se v trening joge, meditacije ali čuječnosti (link).
- Če imate občutek, da so vaše težave prevelike, poiščite strokovno pomoč (lahko se obrnete tudi na naše terapevtke link)
Bodite živi.
Vaš PONOS
