Kaj pa, če vam rečem, da ga potrebujemo vsi?

Zdaj si verjetno mislite – pa kaj je zdaj to?! Taka vojna proti stresu, meditiranje, sproščanje, čuječnost, dihanje – zdaj mi pa rečete, da stres potrebujem?! Pa saj to ne more biti res! No, pa je.

Stres je kot holesterol…

Obstajata dve vrsti stresa – pozitiven in negativen stres

Navadili smo se že na to, da, če nekdo reče, da ima preveč holesterola v krvi, misli na tistega – slabega. Vemo pa, da moramo v naši krvi imeti tudi dober holesterol. Enako je s stresom. Pozabljamo, da brez dobrega stresa ne bi bili živi. Stres v resnici ni ne dober, ne slab. Je samo odziv našega telesa, čustev in misli na nek dogodek, ki nas je spravil iz ravnovesja. Pomembno je, kako si mi ta dogodek razlagamo. Če si ga razlagamo kot grožnjo, ki je ne bomo zmogli premagati (nevarnost je večja od naših zmogljivosti), doživljamo t. i. negativen stres oz. distres. Če si ga razlagamo kot oviro/izziv/problem, ki smo ga sposobni premagati, bomo doživeli pozitiven stres oz. eustres (naše zmogljivosti so večje od nevarnosti). Razliko opazimo po našem počutju – v prvem primeru se bomo počutili obupano, nemočno, stisnjeno v kot ipd., v drugem pa polno življenja, stimulirano, odločeno ipd.

Zakaj ga potrebujemo?

Da lahko razumemo, da je stres v resnici lahko zelo uporaben, moramo razumeti njegov namen – preživetje. Stresni odziv nam je namreč pomagal preživeti odkar obstajamo. Ob nekem dogodku, ki ga mi zaznamo kot nevarnost ali grožnjo, odreagiramo  s povečano budnostjo in občutljivostjo na zunanje dražljaje. Naša prebava se upočasni in mišice se napnejo. Telo se pripravi na beg ali boj. To je zelo uporaben odziv, kadar moramo bežati pred plenilcem, dokončati poročilo za šefa ali prepričljivo nastopiti pred velikim občinstvom. Vendar le, dokler ta dogodek zaznavamo kot tak, ki ga bomo zmogli premagati (boj). Če pa ga zaznavamo kot nepremagljivega, potem pa se frontalni korteks (čelni del možganov) “izključi”, pravladata amygdali v “plazilskih možganih” in ne moremo več razmišljati – lahko pa zelo hitro tečemo (beg). Kar ni zelo uporabno, ko stojimo pred množico ljudi, ki čaka, da kaj povemo. Je pa zelo uporabno, če moramo bežati pred plenilcem. Ali roparjem. Stresni odziv je torej lahko naš prijatelj. Pomaga nam, da se aktiviramo, da se počutimo budne in žive. Vendar le, če se v pravih situacijah borimo in v pravih bežimo. Torej, da ne zamenjamo nastopa pred občinstvom z roparjem. Seveda se tu pojavi vprašanje – kako? O tem več v naslednjih člankih, tukaj pa je vaja za “predjed”.

Vaja

1. 1. Pomislite na svoje življenje, ki ga živite – kaj vse vas spravlja v stres?
   2. Naredite seznam.
   3. Prazen list papirja razdelite na dva stolpca. V enega napišite stresorje, ki jih lahko nadzorujete (prosite za podaljšanje nekega roka, bolje organizirate svoj čas, prosite koga za pomoč, rečete ne nalogi v zadnjem hipu…). Naredite zbirnik idej, kako boste te stresorje (ali vsaj nekaj njih) nadzorovali v prihodnje.
   4. V drug stolpec napišite tiste, ki niso pod vašo kontrolo (vreme, obnašanje otrok, nasilje po svetu…). Razmislite in si zapišite, kako lahko spremenite svoj odziv na te stvari (najdem nekaj pozitivnega, se o tem s kom pogovarjam, meditiram, odmislim, spustim…).

Prepognite list tako, da boste videli samo prvi stolpec in se osredotočite nanj. Če boste vnesli samo eno od teh sprememb v svoje življenje, bodo ostale sledile in zagotovo se bo to poznalo tudi na vašem počutju.

Bodite živi. Vaš PONOS