Zmota je, da je meditacija religiozna ali mistična praksa, povezana z duhovnostjo. Meditacija je vadba osredotočanja in zavedanja. Številne sodobne oblike meditacije, kot je čuječnostna meditacija (mindfulness), temeljijo na znanstvenih raziskavah in so namenjene vsakomur – ne glede na prepričanja ali vero.
Zmota je tudi, da je meditacija enaka popolni odsotnosti misli. V resnici gre za proces zavedanja in opazovanja misli, ne za njihovo zatiranje. Misli bodo še vedno prihajale in odhajale – cilj meditacije je, da misel opazimo, se je zavemo in se vrnemo k opazovanju dihanja ali drugemu izbranemu fokusu. Ob tem je pomembno, da smo potrpežljivi do sebe, da ne pritiskamo nase in misli ne poskušamo zatreti ali se kritizirati. Na nek način je to priložnost za razvijanje radovednosti do sebe in ljubečega odnosa do sebe. V tem hitrem tempu je normalno, da misli švigajo sem ter tja. In to je še ena od zmot – če mi misli prihajajo med meditacijo, pomeni, da ne znam meditirati. To je najpogostejši razlog, zakaj ljudje obupajo nad meditacijo.
Zmota je, da je za učinkovito meditacijo potrebno več ur na dan. Resnica je, da že nekaj minut na dan lahko prinese pozitivne učinke. Na samem začetku je uspeh že ena sama minuta. Pomembna je rednost, ne dolžina meditacije. Tudi kratke, petminutne meditacije lahko bistveno izboljšajo vaše počutje.
Zmota je tudi, da moramo pri meditaciji sedeti v lotosovem položaju. Meditirati je mogoče sede, leže ali celo v gibanju (npr. tai ji). Tudi položaje telesa lahko spreminjate. Pomembno je le, da se zavedate želje po spremembi in načina, kako to spremembo izvedete.
Zmota je tudi, da je meditacija le sprostitev. Znanstveno je dokazano, da meditacija izboljša koncentracijo, zmanjšuje stres, poveča čustveno odpornost in celo izboljša fizično zdravje. Tako kot vadba krepi telo, meditacija krepi um.
Meditacija je naravna sposobnost. Čeprav se sliši preprosto – le sedeti in opazovati svoje misli – je velik izziv. Eden glavnih razlogov je naš nemiren um, ki je navajen nenehnega delovanja in skakanja od ene misli k drugi. Dodatno težavo predstavlja sodobni način življenja, kjer smo stalno izpostavljeni dražljajem, kot so telefon, računalnik in drugi moteči dejavniki.
Naš um je kot divji konj – vajen galopiranja, bežanja od ene misli k drugi. Meditacija je proces nežne ukrotitve tega konja – ne s silo, temveč s potrpežljivostjo in ljubečo prisotnostjo. Prav tako se mnogi ob prvih poskusih meditacije soočajo s frustracijo, ker ne vidijo takojšnjih rezultatov. Um nas pogosto prepričuje, da izgubljamo čas, če ne vidimo takojšnje koristi. Potrpežljivost in sprejemanje dejstva, da je meditacija proces, sta ključna za vztrajnost.
