< NAZAJ NA SEZNAM ČLANKOV

Polona Jančar, univ. dipl. psih., integrativna psihoterapevtka v edukaciji

KAKO SPREMENITI SVOJO SAMOPODOBO?

Predviden čas branja: 3 min

Da lahko spremenimo svojo samopodobo, jo moramo najprej poznati

Samopodoba je skupek zavednih in nezavednih predstav, stališč in odnosov do sebe. Gre za to, kako vidimo same sebe in kaj si o sebi mislimo. Pogosto se tega niti ne zavedamo, kljub temu pa usmerja naše življenje, vpliva na to, kakšne cilje si bomo postavili v življenju, kakšen poklic bomo opravljali, kako uspešni bomo pri tem in kako kvalitetne odnose bomo zgradili z drugimi ljudmi. Kadar je večji del naše samopodobe nezaveden, ima še toliko večji vpliv – brez, da bi se mi tega sploh zavedali. Zato je pomembno ozavestiti čim večji del svoje samopodobe, saj si s tem damo možnost zavestnega odločanja in tudi možnost spreminjanja svoje samopodobe, čemur v terapiji pravimo »delo na sebi«.

Več o samopodobi in tem, kako se oblikuje, si preberite tukaj

Kakšna je moja samopodoba

Obstaja več različnih načinov raziskovanja lastne samopodobe. Po eni izmed teorij obstaja pet področij samopodobe – akademska (prepričanje o sposobnostih za uspeh in zaznavanje uspeha), socialna (prepričanje o kvaliteti odnosov z drugimi in zaznavanje lastne priljubljenosti), čustvena (prepričanje o sposobnosti razumevanja in reguliranja lastnih čustev), telesna (prepričanje o lastni telesni kondiciji in privlačnosti) ter religiozna oz. duhovna samopodoba (prepričanje o lastnem verovanju, duhovni razvitosti). Če berete ta članek, se vam verjetno že svita, katero področje samopodobe se vam zdi problematično in bi ga radi izboljšali. Ker samopodoba vpliva na naše vedenje, jo lahko opazimo, če le dobro gledamo. 

 Lahko poskusite odgovoriti na spodnje vprašanje:

  • Kako reagirate na pohvalo? Jo lahko vzamete in ob tem občutite ponos? To pomeni, da je samopodoba zdrava (na področju, kamor je bila usmerjena pohvala). Če vas je ob pohvali sram, jo poskušate negirati (npr. »Saj ni bilo nič takšnega; to bi naredil vsak; ah, to ni nič posebnega; rad bi bil samo prijazen« ipd.), to lahko nakazuje, da se na določenem področju ne počutite dovolj samozavestni, ne vidite lastne vrednosti in pozitivnih lastnosti – torej je samopodoba negativna.

To je sicer popolnoma neznanstven pristop k ugotavljanju lastne samopodobe, je pa lahko dobro izhodišče. Lahko ste pozorni na svoje reakcije ob različnih pohvalah in opazujete, kako se razlikujejo.

Ponavadi se tudi izogibamo dejavnostim, ki so povezane z negativnimi vidiki naše samopodobe. Npr. ne gremo na bazen, ker se nočemo pokazati v kopalkah (negativna telesna samopodoba), ne gremo (ali gremo z veliko težavo) na zabavo, ker nas je strah, da ljudem ne bomo všeč (negativna socialna samopodoba), se ne udeležimo dodatnega izobraževanja, ker se bojimo, da ne bomo uspešni (negativna akademska samopodoba).   

 

Torej, kako spremeniti negativno samopodobo?

Žal ne obstaja čudežna vaja ali meditacija, ki bi hitro spremenila negativno področje samopodobe. Samopodoba se oblikuje leta in leta, iz otroštva v odraslost, preko lastnih izkušenj in povratnih informacij ljudi, ki so nam pomembni (staršev, vzgojiteljev, učiteljev, prijateljev, partnerjev, šefov, sodelavcev…). Zato tudi spreminjanje potrebuje čas in podoben sistem – druge ljudi. Spodaj vam ponujam nekaj napotkov, ki vam bodo morda v pomoč. Vendar moramo biti iskreni – sence preteklosti vedno ostanejo. Lahko jih samo sprejmemo in čim bolj ljubeče objamemo. Z novimi pozitivnimi izkušnjami jih pobožamo, pokrijemo kot s toplo odejo. In priznamo, da bodo vedno z nami. Rane in brazgotine so človeške. Opomnijo nas, da smo vsi ranljivi, omogočijo nam empatično odzivanje na druge ranjene ljudi in tako delamo svet lepši. 

Vaja

  1. Pomislite na del sebe, ob katerem doživljate negativna čustva (npr. prijateljstvo/medosebni odnosi).
  2. Napišite vse negativno, kar vam pade na pamet (npr. nihče me ne mara, vedno sem bil sam, drugim se zdim dolgočasen, nesramen…).
  3. Poiščite protidokaze za prej napisano (npr. imam enega dobrega prijatelja, na katerega se lahko zanesem, ta in ta me je enkrat poklical, ko je rabil pogovor in se je spomnil name, ko sem bil na zabavi, je nekdo sam prišel do mene in začel pogovor, ki je bil prav prijeten…).

Morda ne bo šlo hitro in se vam bo zdelo, da ne najdete nobenega protidokaza. To ni zato, ker ne obstaja, ampak zato, ker ga ne vidite. Ostanite pozorni in iščite protidokaze v vsakdanjem življenju. Ko boste enkrat pozorni nanje, jih aktivno iskali, jih boste tudi opazili.

Medtem lahko poskusite z meditacijami. Te nam omogočijo, da se obrnemo navznoter in najdemo notranji mir. Ne iščemo več zunanjih dražljajev in zunanje potrditve, ampak jo najdemo v sebi. Lahko se spomnimo, kdo v resnici sploh smo, oziroma smo bili, preden nas je pogoltnil hiter tempo in potrošniška miselnost. Lahko se spomnimo, kdo in kaj je v resnici pomembno. Nekaj meditacij najdete tudi na naši spletni strani.

Za bolj poglobljeno delo na sebi in pomoč pri tem, kontaktirajte naše terapevtke tukaj.

Bodite živi. Vaš Ponos.si